Evropska unija se pripravlja na zmanjšano energetsko odvisnost od drugih držav. Ključen je pospešen prehod na zeleno energijo, diverzifikacija energetskih virov ter varčevanje z energijo. Pravijo, da je ravno varčevanje z energijo izjemnega pomen. Vsak izmed nas mora tako opraviti svoj del za skupno dobro.

V Franciji so trgovskim objektom prepovedali uporabo klimatske naprave ob odprtih vhodnih vratih. Prav tako želijo prepovedati nočno osvetljevanje izložb trgovin (čeprav je ta ukrep v veljavi že dolgo v francoskih mestih, ki imajo manj kot 800.000 prebivalcev). Francozi predvidevajo, da bodo s takšnimi in podobnimi ukrepi do leta 2024 prihranili 10% energije.

Španija se je varčevanja z energijo lotila s še bolj drastičnimi ukrepi. Podjetjem so naložili ukrep, ki prepoveduje hlajenje prostorov nižje od 27 stopinj celzija. Prav tako so navzgor omejeni pri ogrevanju – nič več kot 19 stopinj. Podobno kot v Franciji so Španci zapovedali zapiranje vhodnih vrat trgovskih objektov, da topel ali mrzel zrak ne uhaja v zunanjost. Tudi osvetljevanje izložb po deseti uri zvečer so prepovedali. Ti ukrepi veljajo za poslovne subjekte, za gospodinjstva pa so priporočljivi. Na takšen način, pravijo Španci, lahko v kratkem obdobju prihranijo 5% energije.

Nemčija je glavna promotorka zelene energije in varčevanja z njo, vendar še vedno nimajo obvezujočega načrta za zmanjšano rabo energije. Julija letos so izdali nekaj priporočil kot je ta, da priporočajo, da se prostori, kjer se ne zadržuje veliko ljudi, ne ogrevajo oziroma hladijo. To so na primer hodniki in velike dvorane. V Berlinu že dolgo velja pravilo, da morajo prebivalci ohranjati določeno minimalno temperaturo v domu. To pravilo so zdaj odpravili. Odsotnost zavezujočega načrta za varčevanje z energijo je določena nemška mesta pripeljalo do tega, da so sama izvedla določene ukrepe, kot na primer zmanjšanje svetilnosti javne razsvetljave in omejitve temperature v javnih ustanovah. Berlin ponoči ne osvetljuje več svojih zgodovinskih spomenikov.

Italija je ena izmed držav Evropske unije, ki je najbolj odvisna od ruskega plina, a še vedno nimajo izdelanega načrta za varčevanje z energijo. Poljska več ne dobavlja ruskega plina in glavna skrb zdaj je pomanjkanje premoga. Ne glede na to poljska vlada priporoča prebivalcem naj si izolirajo domove.

Kaj pa Slovenija?

Velikega načrta za varčevanje z energijo trenutno še ni na vidiku. So pa v veljavi manjši ukrepi, in sicer v javni upravi, ki porabi okoli 5-10% skupne energije, zato ministrstvo za infrastrukturo pravi, da bi morali začeti tu in postati zgled širši javni upravi, gospodarstvu in prebivalci. Podobno kot ostale evropske države, tudi Slovenija priporoča, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 stopinj celzija (če vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60%). V času nedelovanja uradov in stavb priporočajo, da se zrak ne ohlaja na manj kot 28 stopinj. Podobno velja za ogrevanje, kjer priporočajo, da se prostorov ne ogreva na več kot 20 stopinj.

Kako učinkoviti so lahko takšni ukrepi?

Učinkovitost takšnih ukrepov je močno odvisna od tega, ali se jih držimo ali ne. Ogrevanje prostorov na 20 stopinj celzija zgolj občasno ne bo prineslo velikih prihrankov. Pomembno je tudi, da gospodinjstva in podjetja vedo kako varčevati z energijo in zakaj je to pomembno. Če bi vsi skupaj za stopinjo manj ogrevali ali ohlajevali, vsak pri sebi ne bi čutil ogromne razlike. Učinek pa postane otipljiv ko to storimo kolektivno.

Leta 2011 je na Japonskem prenehala delovati poškodovana jedrska elektrarna, zato se je država soočala z redukcijami električne energije in pomanjkanjem le te. Na krizo se je odzvala celotna družba in uspelo jim je, da so porabo energije v gospodarstvu zmanjšali za 12% in za 10% v gospodinjstvih. To je japonska vlada dosegla z redukcijami dobavljene energije gospodarstvu, pomoč pri tehniki varčevanja z energijo in širokimi informacijsko-komunikacijskimi kampanjami. V znak solidarnosti so podjetja spreminjala delovne čase.

Ključno je torej, da država pomaga pri energetskem prehodu s subvencijami, davčnimi ugodnostmi in vzpodbudami. Hkrati mora izobraževati gospodarstvo in prebivalce o tem, kako varčevati in zakaj to sploh početi. Tako postanejo »manjši« ukrepi za varčevanje z energijo bolj smiselni.

Menite, da ste sami dovolj varčni z energijo ali pa sploh nimate ideje kje začeti z varčevanjem?

Vabljeni, da sodelujete v našem kvizu »Kako varčni ste?« in ugotovite, kateri tip (ne)varčevalca ste. Sodelovanje v kvizu je zabavno in koristno.